Trump bi znova odprl Alcatraz kot zapor. Je načrt uresničljiv?

Alcatraz, ki je ameriški javnosti znan tudi kot Skala, že desetletja ni več zapor. Danes je zgodovinska znamenitost, ki jo vsako leto obišče na milijone turistov. A ameriški predsednik Donald Trump je prepričan, da bi lahko zapor ponovno odprli in ga uporabili za namestitev najnevarnejših zapornikov.
Strokovnjaki pravijo, da obnova propadajočih ostankov nekdaj mogočnega zapora ni realna. BBC je zbral vse, kar ve o zaporu in načrtu Trumpove administracije.

Kaj je Alcatraz?

Nekdanji zapor stoji približno dva kilometra od obale San Francisca. Zgradili so ga, da bi služil kot trdnjava marincev, nato pa so ga v začetku 20. stoletja preoblikovali v vojaški zapor.

Leta 1934 so ga uradno preoblikovali v zvezni zapor. Tam so kazen med drugim služili gangsterji Al Capone, Mickey Cohen in George ’Machine Gun’ Kelly. Veljalo je, da iz zapora ni mogoče pobegniti, predvsem zaradi močnih vetrov in nizkih temperatur v zalivu San Francisco.

Objekt je zaslovel tudi zaradi ameriškega biografskega zaporniškega filma Pobeg iz Alcatraza, ki govori o pobegu zapornikov leta 1962. V filmu Clint Eastwood odigra glavno vlogo zapornika Franka Morrisa, ki je organiziral pobeg. FBI je leta 1979 zaključil, da so trije zaporniki utonili, ko so poskušali doseči kopno, čeprav jih niso nikoli našli.

Kdaj se je Alcatraz zaprl?

Po podatkih ameriškega zveznega urada za zapore je bilo delovanje Alcatraza skoraj trikrat dražje od drugih zveznih zaporov, zato ga je generalni državni tožilec Robert Kennedy leta 1963 dokončno zaprl.

Otok in zapor sta zdaj muzej, ki ga upravlja Služba za narodne parke. Vsako leto otok obišče več kot 1,4 milijona ljudi.

So ga že kdaj želeli obnoviti?

Trump ni prvi ameriški predsednik, ki razmišlja, da bi Alcatraz znova preoblikoval v zapor. Leta 1981 je o tem razmišljala tudi Reaganova administracija, in sicer da bi tam namestili 20.000 beguncev, ki so pobegnili s Kube na Florido. Objekt je bil nazadnje ocenjen kot neprimeren zaradi zgodovinske turistične vrednosti in popolnega pomanjkanja ustrezne infrastrukture.

Kaj pravi Donald Trump?

Trump je 4. maja v objavi na družbenem omrežju Truth Social sporočil, da je vladi naročil, naj ponovno odpre in razširi zapor na Alcatrazu. Ob tem je dejal, da "Ameriko že predolgo pestijo zlobni, nasilni ljudje, ki ponavljajo kazniva dejanja".
Naslednji dan je v pogovoru z novinarji v Beli hiši dejal, da po njegovem mnenju Alcatraz predstavlja nekaj zelo močnega – zakon in red. "V tej državi potrebujemo zakon in red. Zato ga bomo preučili. Nekateri ljudje tukaj si bodo za to zelo prizadevali."

Čeprav se ameriškemu predsedniku zamisel zdi zanimiva, priznava, da zapor trenutno "rjavi in gnije".

Trumpov najvišji uradnik za mejni nadzor Tom Homan je novinarjem dejal, da bi morali Alcatraz preučiti tudi kot možnost za zaprtje tistih, ki so "grožnja javni in nacionalni varnosti".

Je vnovično odprtje zapora realno?

Penologi in zgodovinarji močno dvomijo, da je načrt za ponovno odprtje zapora na Alcatrazu uresničljiv.
"Če sem iskren – sprva sem mislil, da gre za šalo," je za BBC dejal Hugh Hurwitz, ki je bil med majem 2018 in avgustom 2019 vršilec dolžnosti direktorja ameriškega zveznega urada za zapore. "Ni realno pričakovati, da ga lahko popraviš. Morali bi ga podreti in začeti znova."

Ob tem je Hurwitz opozoril na številne težave, med drugim na stavbe v kompleksu, ki razpadajo, in celice, v katerih človek, ki je višji od 180 centimetrov, ne more stati. "Varnosti ni. Kamer ni. Ograj ni. Zapora ni mogoče upravljati," je dodal.

"Imam samo dve besedi: voda in kanalizacija. Na svojem vrhuncu so vso odpadno vodo za 500 ali več ljudi odvajali kar v zaliv. Danes bi jo bilo treba odvažati s čolni. To ni realno," meni Jolene Babyak, pisateljica in zgodovinarka, ki je na otoku Alcatraz živela kot otrok, ko je bil njen oče upravnik zapora.

Ko se je zapor leta 1963 zaprl, je njegovo upravljanje stalo skoraj trikrat več od drugih zveznih zaporov. Medtem ko so na zapornika v drugih zaporih porabili od 3 do 5 dolarjev, so na Alcatrazu stroški znašali od 10 do 13 dolarjev na zapornika.

V današnjih zveznih zaporih znašajo stroški na zapornika od 120 do 164 dolarjev, kar pomeni, da bi lahko na Alcatrazu znašali več kot 500 dolarjev na osebo.

"Imeti zapornika v tem zaporu je bilo izjemno drago. Stvari se niso spremenile. Toda objekt je medtem propadel," je dejal John Martini, zgodovinar, ki je več let preživel na Alcatrazu kot reševalec v sklopu nacionalnega parka. "Pravzaprav je to le lupina. Celo beton je v težavah. Služba parka je vložila že milijone v stabilizacijo strukture. Potrebovali bi vodo, elektriko, toploto in sanitarije. Nič od tega ne deluje," je še dodal.